Novice

Slovensko ministrstvo za zdravje je pripravilo predlog zakona za izboljšanje dostopnosti zdravstvene oskrbe. Dokument je v javni obravnavi do 11. novembra.

Glavna novost: če oseba ostane brez osebnega zdravnika, pediatra ali ginekologa, ji bo moral Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) poiskati novega zdravnika v 15 dneh. Iskanje bo najprej potekalo na območju, kjer pacient prebiva, nato pa tudi v drugih regijah. Če bo na voljo več možnosti, bodo morali pacientu ponuditi vsaj tri zdravnike na izbiro.

ZZZS bo prav tako pomagal poiskati zgodnejše termine za pregled v drugih zdravstvenih ustanovah za paciente, ki predolgo čakajo na obravnavo.

Težava v številkah: v Sloveniji je 140.000 ljudi brez osebnega zdravnika. Zagovornica pacientovih pravic Irena Žagar je do pobude skeptična: ob tako velikem pomanjkanju zdravnikov administrativni ukrepi verjetno ne bodo pomagali.

Vir: rtvslo.si

Slovenska vlada bo danes obravnavala predlog sprememb Zakona o tujcih, ki je že pred vložitvijo v parlament sprožil ostre kritike.

Ključne spremembe:

• Ukinjajo se brezplačni tečaji slovenščine za tujce — udeleženci bodo morali 40 % stroškov sofinancirati iz lastnih sredstev, hkrati pa se zaostrujejo zahteve glede znanja jezika.

• Za podaljšanje dovoljenja za prebivanje na podlagi združitve družine bo zahtevana raven A2 namesto A1, za dovoljenje za stalno prebivanje pa raven B1 namesto A2.

• Čakalna doba, po kateri je mogoče vložiti prošnjo za združitev družine, se podaljšuje z 1 leta na 3 leta.

• Minimalni zahtevani dohodek za pridobitev dovoljenja za prebivanje se bo zvišal s 507,43 evra na 710,40 evra (sprva je bil predlagan celo znesek 1.014,86 evra).

Sindikati in nevladne organizacije ostro kritizirajo predlagane spremembe, saj jih označujejo za poskus izrinjanja družin delavcev iz države in oviranja vključevanja tujih delavcev v družbo. Zaskrbljeni so tudi delodajalci, saj bi Slovenija lahko postala manj privlačna za tuje strokovnjake.

Hkrati se pripravlja še en sporen predlog zakona o zaposlovanju tujcev, ki je prav tako deležen kritik zaradi možnosti povečanja izkoriščanja delavcev.

Vir: lokalec.si

Univerza v Ljubljani v novem študijskem letu uvaja tri nove študijske programe: biofarmacevtsko inženirstvo, bioekonomijo in bioinformatiko.

Tradicionalno je veliko zanimanja za medicinsko fakulteto — število vpisnih mest so povečali z 205 na 240, prijavilo pa se je 467 kandidatov. Veliko zanimanja je tudi za programe na umetniških akademijah ter fakultetah s področja zdravstva, veterine, arhitekture in psihologije.

Pomembna novost so posebna vpisna mesta za Slovence v tujini s slovenskim državljanstvom. Razpisanih je bilo 416 mest, sprejetih pa 32 kandidatov, največ na medicino in veterino.

Iz držav zunaj EU je prispelo več kot 3000 prijav, sprejetih pa je bilo približno tisoč študentov. Rektor Gregor Majdič je poudaril: »Pri nas študirajo študenti iz več kot 100 držav.«

Skupno število študentov na vseh stopnjah ostaja približno 38.000.

Univerza je začela uporabljati tudi nov strojni slovensko-angleški prevajalnik.

Vir: n1info.si

Danes je v prenovljenem Narodnem domu v Novem mestu potekala slovesna umestitev prvega rektorja Univerze v Novem mestu Mateja Makaroviča. Uradno bo vodenje univerze prevzel v četrtek.

Ustanovitev univerze je rezultat 30-letnih prizadevanj, ki so se začela sredi devetdesetih let. Prvi poskus ustanovitve državne univerze je bil izveden leta 2014, vendar ni dobil zadostne podpore. Preboj je uspel, ko se je vseh osem visokošolskih zavodov v mestu dogovorilo o združitvi. Februarja 2024 je parlament sprejel odločitev o ustanovitvi univerze, 1. julija pa je bila ta uradno registrirana.

Skoraj 2.500 študentov bo s poukom začelo v četrtek. Univerza načrtuje gradnjo kampusa na območju Drgančevja in širitev študentskih domov — pomanjkanje nastanitev za študente trenutno ostaja glavna ovira za nadaljnji razvoj.

Vir: n1info.si

Univerza v Ljubljani v novem študijskem letu uvaja dva nova študijska programa: biofarmacevtsko inženirstvo in bioekonomijo.

Tradicionalno je veliko zanimanja za medicinsko fakulteto — za 240 mest je bilo oddanih 467 prijav. Priljubljeni so tudi programi umetniških akademij ter fakultet s področja zdravstva, veterine, arhitekture in psihologije.

Prvič se je 32 študentov iz vrst Slovencev v zamejstvu in po svetu s slovenskim državljanstvom vpisalo v okviru posebne kvote, večina na medicino in veterino.

Na univerzi študirajo študenti iz več kot 100 držav sveta, prejeli pa so več kot tisoč prijav iz držav Zahodnega Balkana. Skupno število študentov na vseh treh stopnjah študija znaša približno 38.000.

Rektor Gregor Majdič je poudaril, da je univerza razvila lasten slovensko-angleški prevajalnik za tuje študente na programih izmenjave.

Vir: n1info.si

Po podatkih raziskave UNODC (Urad Združenih narodov za droge in kriminal) se Slovenija uvršča med deset evropskih držav z najnižjo stopnjo umorov: po tem kazalniku zaseda 8. mesto, če države razvrstimo od najnižje do najvišje stopnje.

Število umorov se zmanjšuje že 30 let: v devetdesetih letih prejšnjega stoletja je bilo zabeleženih do 100 primerov letno, po letu 2000 od 60 do 80 primerov, od leta 2007 pa se število stabilno giblje med 30 in 40 primeri na leto.

V nasprotju s splošno razširjenim prepričanjem se le 30–35 % umorov zgodi v družinskem krogu, umori, povezani z intimnimi partnerskimi odnosi, pa predstavljajo približno 10 % vseh primerov.

Stopnja preiskanosti kaznivih dejanj je impresivna — v zadnjih 30 letih je ostal neraziskan le približno 1 % vseh umorov. Tako visoka stopnja je rezultat hitrega odzivanja policije in dela Nacionalnega forenzičnega laboratorija.

Vir: lokalec.si

Slovensko gospodarstvo beleži impresivne rezultate. V drugem četrtletju 2024 se je BDP države v primerjavi z enakim obdobjem lani povečal za 5,0 %. V prvi polovici leta 2024 je rast znašala 4,1 %.

Še posebej izstopa dinamika izvoza: v drugem četrtletju 2024 se je izvoz povečal za 6,5 % — kar je najvišja stopnja v zadnjih sedmih četrtletjih. Za primerjavo: v letu 2023 se je izvoz blaga zmanjšal za 0,7 %.

Slovenija po stopnji rasti izvoza prehiteva druge države Srednje in Vzhodne Evrope. Analitiki družbe Coface to povezujejo z večjim povpraševanjem iz Nemčije, zagonom novih farmacevtskih proizvodnih zmogljivosti in vključevanjem v evropske dobavne verige.

Nemški izvoz se je v prvi polovici leta 2024 povečal za 3,9 %, kar pozitivno vpliva na celotno srednjeevropsko gospodarstvo.

Vir: rtvslo.si

Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo Slovenije je spremenilo predlog sprememb Zakona o tujcih in podaljšalo javno razpravo do 26. avgusta.

Glavna sprememba je zvišanje zahtevanih sredstev za preživljanje s 507 evrov na 1.015 evrov (dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka). To približno ustreza minimalni neto plači v državi.

Zaostrujejo se tudi zahteve glede znanja slovenskega jezika: za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine bo zahtevana raven A2 namesto osnovne ravni, za stalno prebivanje pa raven B1 namesto A2.

Med drugimi spremembami sta ukinitev brezplačnih tečajev slovenskega jezika (uvedeno bo 40-odstotno sofinanciranje) in podaljšanje obdobja, po katerem bo mogoča združitev družine — z enega leta na tri leta.

Predlog je trenutno v javni razpravi.

Vir: svet24.si

Kratkoročno oddajanje nastanitev v Sloveniji še naprej podira rekorde. V letu 2024 je bilo prek treh največjih mednarodnih platform (Airbnb, Booking in Expedia) rezerviranih več kot 523.000 nastanitev v hišah in stanovanjih, kar je 16 % več kot leto prej.
Na podlagi teh rezervacij so turisti ustvarili 4,53 milijona nočitev, kar predstavlja 14-odstotno rast. Pri tem je bilo 70 % vseh nočitev v kratkoročnih nastanitvah rezerviranih prav prek teh platform.
91 % rezervacij so opravili tuji turisti. Največ nočitev v letu 2024 so ustvarili gostje iz Nemčije (698.000 nočitev), sledili pa so jim gostje iz Češke, Italije, Madžarske in Francije.
Največ aktivnosti je bilo v juliju in avgustu, ko je bilo zabeleženih skoraj 197.000 rezervacij in 2 milijona nočitev.
Vir: rtvslo.si

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, znanost ter mladino je objavilo rezultate vpisa na visokošolske zavode za študijsko leto 2026/27.

Od 18.905 razpisanih mest na javnih in koncesioniranih visokošolskih zavodih je bilo zasedenih 12.454 mest. Gre za kandidate, sprejete na dodiplomske in enovite magistrske študijske programe. Kar 80 % jih je bilo sprejetih na študijski program, ki so ga navedli kot prvo izbiro.

3.715 kandidatov ni bilo sprejetih na nobenega od izbranih študijskih programov, ker niso opravili splošne mature ali niso izpolnjevali pogojev za vpis. Dodatnih 470 prijav je še v obravnavi – gre za kandidate, ki maturo opravljajo v dveh delih, bodo jeseni opravljali preizkuse nadarjenosti ali so v postopku priznavanja tujega izobraževanja.

Rezultati so dostopni na portalu eVŠ prek sistema SI-PASS. Rok za vložitev pritožbe je 21 dni od prejema odločbe. Vpis poteka od 24. julija do 14. avgusta.

Vir: delo.si

Po podatkih Inštituta za ekonomijo in mir je Slovenija leta 2017 zasedla 7. mesto med 163 državami na lestvici najvarnejših držav sveta, kar je tri mesta bolje kot leto prej.

Inštitut za ekonomijo in mir raven varnosti ocenjuje na podlagi 23 kazalnikov, med katerimi so stopnja kriminalitete, odnosi s sosednjimi državami, politični teror, uvoz in izvoz orožja, število beguncev, število umorov in samomorov. Vsak kazalnik je ocenjen na lestvici od 1 do 5, pri čemer nižja ocena pomeni višjo raven varnosti.

Že deseto leto zapored je vrh svetovne lestvice zasedla Islandija, medtem ko so na zadnjih mestih Sirija, Afganistan in Irak.

Deset najvarnejših držav sveta po podatkih Inštituta za ekonomijo in mir:

1. Islandija
2. Nova Zelandija
3. Portugalska
4. Avstrija
5. Danska
6. Češka
7. Slovenija
8. Kanada
9. Švica
10. Irska

Vir: siol.net

Slovenija je zasedla tretje mesto med državami Evropske unije z najnižjim tveganjem revščine in socialne izključenosti. Leta 2025 je bilo takšnemu tveganju izpostavljenih 15,5 % prebivalcev države.

Najboljše rezultate sta dosegli Češka (11,5 %) in Poljska (15 %).

Najslabše razmere so v Bolgariji (29 %), Grčiji in Romuniji.

V povprečju je v Evropski uniji tveganju revščine ali socialne izključenosti izpostavljenih 20,9 % prebivalcev, kar predstavlja 92,7 milijona ljudi.

Vir: primorske.svet24.si