19-letna Makedonka Zorica Spirovska se je v Ljubljano preselila, da bi začela študij na Fakulteti za varnostne vede. V svojem rodnem mestu Skopje je končala gimnazijo. Potem se je odločila, da bo z izobraževanjem nadaljevala v Sloveniji, kakor pravi, zaradi visoke evropske kakovosti izobraževanja v bližnji državi.
Zorica, ki pogosto potuje in ima zanimiv hobi – streljanje, nam je povedala, da je z življenjem v Sloveniji in kako le-to vpliva na njeno samostojnost, zadovoljna. Kot edina študentka iz tujine na svojem programu pravi, da ima srečo, saj je njena fakulteta zelo strpna in pripravljena pomagati tujim študentom.
– Kaj je bilo ključno za odločitev o študiju v Sloveniji? Mogoče to, da je študij za makedonske državljane brezplačen?
– Velik vpliv na odločitev, da nadaljujem študij prav tukaj, je bil slovenski izobraževalni sistem in način njegovega delovanja, ter visoka evropska kakovost izobraževanja. Vplivala je seveda tudi geografska bližina Slovenije in Makedonije. O tem, da je študij v Sloveniji zame brezplačen, sem izvedela na spletu, kjer sem prebrala, da obstaja bilateralni sporazum med državama.
– Kaj ste vedeli o Sloveniji, preden ste prišli sem študirat?
– Zaradi pogostih potovanj sem imela priložnost obiskati Slovenijo in Ljubljano nekaj mesecev, preden sem se preselila sem. Tako, da sem se že pred selitvijo na lastne oči prepričala, da vse, kar sem pozitivnega slišala o Sloveniji, drži.
– Kako bi opisali prvi teden v Sloveniji? Kakšni so bili vaši prvi vtisi?
– Prvi teden je bil, kot je, verjamem za vse, ki se znajdejo v podobni situaciji, precej zmeden in stresen. Soočiti sem se morala z novimi okoliščinami, ki so od mene zahtevale veliko mero samostojnosti. Vendar sem se hitro navadila vsega. Sploh, ko so bile vse zadeve s selitvijo uspešno urejene.
– Izbrali ste Fakulteto za varnostne vede, kako ste se vključili v novo okolje? Kakšen je odnos profesorjev in kolegov s fakultete?
– Za študijski program sem se odločila na podlagi mojih zanimanj. Sam proces adaptacije na študijsko življenje je potekalo brez težav. Kljub temu, da sem v tem študijskem letu edina tujka na mojem programu je vse potekalo gladko. Srečo imam, da je moja fakulteta zelo strpna in pripravljena pomagati tujim študentom. Vse to je zelo olajšalo moj proces integracije.
– Vaša predavanja na fakulteti potekajo v slovenščini. Ali ste se učili jezika pred prihodom v Ljubljano?
– V Skopju sem hodila na intenzivni tečaj slovenščine. V roku enega leta sem pridobila certifikat B1. Kljub temu sem na začetku imela težave z razumevanjem strokovne literature, ki jo uporabljamo na fakulteti ter na predavanjih. Vendar mi je s predanostjo in vsakodnevno uporabo jezika, začetne težave uspelo premagati v manj kot mesecu dni.
– Kaj menite o številnih privilegijih, ki jih imajo študenti v Sloveniji: subvencije za hrano in prevoz, urbana, “bicikelj”, popusti v muzejih in galerijah? Kako je s tem v Makedoniji?
– O ugodnostih za študente v Makedoniji vem res malo. Dvomim, da obstajajo. Mislim, da je Slovenija odličen primer države, ki vlaga v izobraževanje in motivira mlade ljudi v enem od najpomembnejših obdobij njihovega življenja.
– Kakšno je vaše mnenje o »študentskih bonih«, ali jih že uporabljate?
– Zelo sem zadovoljna s sistemom »študentskih bonov«. Na razpolago je res širok izbor restavracij. Menim, da so »boni« ena najpomembnejših finančnih razbremenitev študentov. Idealno bi bilo, če bi tudi druge države izvajale tak sistem.
– Kakšni se vam zdijo Slovenci?
– Vse moje dosedanje izkušnje s Slovenci so pozitivne, resnično sem prijetno presenečena.
– Ali pogrešate Makedonijo?
– Ne, sploh je ne pogrešam, ha ha. Tukaj mi je super.
