Po končani osnovni šoli se je Igor Janevski s starši iz Skopja, glavnega mesta Makedonije, preselil v Slovenijo. »Tu sem videl lepšo prihodnost kot v Makedoniji,« pravi 22-letnik, ki ga je Slovenija presenetila s svojo čistočo in urejenostjo. Tudi šolski sistem se mu zdi boljši.
Igorjev oče je dobil službo na makedonskem veleposlaništvu v Sloveniji, kamor se je tudi preselil. Družina je sprva ostala v Makedoniji, a so večkrat prišli na obisk v Slovenijo. Leto pozneje, avgusta 2011, tik pred začetkom novega šolskega leta, se je v Slovenijo preselila tudi preostala družina. »Pred selitvijo jezika nisem poznal,« pravi Igor.
Čeprav naj bi se po štirih letih, ko je očetov mandat potekel, preselili nazaj, se je Igor pri 15 letih odločil, da bo raje študiral v Sloveniji. Zadnji letnik gimnazije je živel pri sošolcu, svojem najboljšem prijatelju. Ko se je vpisal na fakulteto, pa si je našel svoje stanovanje, ki ga je delil s cimri.
Poleg študija tudi dela
Najmlajši član štiričlanske družine Igor študira politologijo – študij demokracije in upravljanja na fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Za študij v Sloveniji se je sicer odločil tudi njegov starejši brat, ki je diplomirani inženir na fakulteti za pomorstvo in promet v Portorožu, trenutno dela kot kontrolor tehničnih pregledov.
Poleg študija Igor opravlja tudi študentsko delo v eni izmed večjih trgovin v Ljubljani. »V dopoldanskem času obiskujem predavanja, po predavanjih grem na kosilo, običajno s svojo punco. Potem pa do večera delam, najpozneje do 21.30,« opisuje svoj vsakdan.
»Najboljše zgodbe so nastajale, ko še nisem dobro znal jezika. Ko sem začel delati v hipermarketu, je do mene prišla stranka in mi rekla, da je v zamrzovalniku našla igračo. Ker je nisem razumel, sem ji v paniki rekel, naj igračo vrne. Stranka je v šoku hitro odhitela stran. Meni pa je bilo zelo neprijetno in smešno, ko sem izvedel, kaj sem dejansko rekel,« se spominja svojih prvih dni v Sloveniji.
»Ni tako, da če imaš veze v šoli, dobiš boljšo oceno«
Obiskal je že vsa večja mesta Slovenije, a mu je najbolj všeč Ljubljana. Pravi, da zaradi njene arhitekture ter ljudi, ki mestu dajejo življenje. »Verjetno mi je tudi zelo všeč zato, ker je mesto približno tako veliko kot mesto, iz katerega prihajam,« pravi.
»Ko sem prvič prišel v Slovenijo, sem bil zelo presenečen, kako zelo urejena in čista dežela je,« se spominja. »V nasprotju z Makedonijo sistem tukaj bolje deluje«, opaža. »Zdi se mi, da vse funkcionira, tako kot mora, in z malo truda bi se dalo doseči še boljše rezultate,« meni.
Tudi same izobraževalne možnosti se mu zdijo v Sloveniji boljše. »V Sloveniji veliko več zahtevajo od tebe, je pa res, da se tudi veliko več naučiš in več odneseš od izobrazbe,« meni. »Tudi odnos med profesorji in študenti je bistveno drugačen, saj so tu bolj odprti, da ti pomagajo. Cenijo tvoj trud,« pravi.
Tudi ocenjevanje se mu zdi bolj pravično. »Ni tako, da če imaš veze v šoli, dobiš boljšo oceno, kar je v Makedoniji pogosto.«
Tujcem v Sloveniji ni vse z rožami postlano
Še danes ga vsak dan preseneča, kako lepa je Slovenija. A opazil je tudi, da zna biti za tujce življenje v Sloveniji dokaj težko. »Imamo drugačne pravice kot državljani Slovenije, kar je sicer razumljivo,« pravi.
»Glede delovanja sistema do študentov tako imenovanih tretjih držav je nekaj pomanjkljivosti,« razlaga. Kot tujec v Sloveniji namreč nimaš pravice do študentskega doma. Študentje v Ljubljani za študentski dom mesečno plačujejo okoli 70 evrov za sobo ter imajo deljeno kuhinjo in kopalnico.
Kot tujec Igor te možnosti nima, lahko bi živel le v dijaškem domu, ki pa zanj cenovno znaša enako, kot če živi v zasebnem stanovanju s cimri. »Raje živim s cimri kot v dijaškem domu, saj imam tako več svobode, cena pa je približno enaka,« pravi.
Stanovanje si plačuje sam, saj želi biti čim bolj samostojen. »Če sem v kakšni stiski, mi seveda starši priskočijo na pomoč, vendar si načeloma vse plačujem sam, saj želim biti neodvisen,« razlaga.
Po pogodbi RMSI v Sloveniji dobi brezplačno osnovno zavarovanje, ki pa velja le za nujne primere. »Če končaš na urgenci, na primer. Vse drugo pa je plačljivo, pregledi, recepti,« pravi Igor.
Od plače gre 37 odstotkov državi
Še ena »pomanjkljivost«, ki jo je izpostavil, pa je plačevanje dodatnega davka. Ker dela prek študentskega servisa, gre, kot vsem študentom, okoli 15 odstotkov njegovega dohodka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Poleg tega pa, ker je tujec, plača še dodatnih 22 odstotkov akontacije dohodnine. Skupaj je to 37 odstotkov. Če bi na primer zaslužil sto evrov, bi dejansko dobil le 63 evrov.
Nekega dne bi rad delal v javni upravi, kot njegovi starši, ki delajo v javni administraciji. »Rad bi se zaposlil na kakšnem ministrstvu, upravi ali inštitutu,« pove. Vendar iskanje dela za tujce v Sloveniji ni najlažje. »Prednost imajo najprej študentje, potem državljani Slovenije, potem državljani EU in šele potem mi, državljani tako imenovanih tretjih držav,« pojasni.
Ljudje so bolj hladni kot v Makedoniji, Slovenke bolj športne
»Dobil sem občutek, da so tu ljudje bolj hladni kot doma,« razlaga Igor, saj se mu zdijo bolj zaprti. »Slovenci se v primerjavi z Makedonci držijo bolj zase.« Kljub temu je opazil, da so vedno pripravljeni priskočiti na pomoč.
»Odkar sem prišel, se nikoli nisem počutil kot tujec, saj sem imel v šoli vsak dan podporo tako profesorjev kot sošolcev,« se spominja srednje šole, ki jo je obiskoval v Ljubljani. »Zagotovo so mi s svojo pomočjo olajšali proces asimilacije v slovensko družbo,« je dodal.
»Spoznal sem nove ljudi, s katerimi vidim skupno prihodnost, zato lahko rečem, da sem v Sloveniji zelo srečen,« je še dodal. V Sloveniji je namreč spoznal tudi svoje dekle, ki prav tako obiskuje fakulteto za družbene vede.
»Slovenska dekleta se v nasprotju z makedonskimi bolj ukvarjajo s športom in živijo bolj zdravo,« je navdušen. Pravi, da mu je tak športni stil življenja zelo všeč.
Na sploh se mu zdi življenjski slog v Sloveniji bolj športen. »V obeh državah se živi zelo dinamično, ljudje pa so pod stresom. Razliko vidim v tem, da Slovenci konce tedna bolj preživljajo v gorah, na morju ali počnejo druge aktivnosti v naravi, Makedonci pa se bolj posvečajo hišnim opravilom in se družijo s družino in prijatelji ob kavi,« je pojasnil.
Najbolj pogreša družino in prijatelje
»Najbolj pogrešam družino in prijatelje. Težko je biti daleč od njih,« pravi 22-letnik. »Vsak dan si pišemo in se pokličemo, vendar ni isto,« pravi.
Makedonijo obišče dvakrat letno, sicer zaradi študijskih obveznosti in novega življenja, ki si ga je ustvaril v Sloveniji, nima časa. »Poleti grem na obisk za dva, tri tedne, odvisno od obveznosti v Sloveniji. Domov se odpravim, tudi če gre za kakšno družinsko zadevo. Če je kakšna poroka,« pravi.
“Ker sem hodil v vrtec in v osnovno šolo v Makedoniji, imam tam prijatelje, s katerimi sem še vedno v stikih,« razlaga. »Poleg študija so skoraj vsi zaposleni, saj je v Makedoniji brez dobrega finančnega dohodka težko priti skozi mesec.«
Igor svojo prihodnost zagotovo vidi v Sloveniji. Meni, da bo tu lahko dobil boljšo zaposlitev in si s punco ustvaril življenje, kakršno si želi. »Želim si ostati, ker mislim, da imam tukaj svetlo prihodnost,« je sklenil.
Vir: siol.net
